Vpišite ključne besede

post

Zakaj Slovenija ne bo postala naslednja Silicijeva dolina?

Zakaj Slovenija ne bo postala naslednja Silicijeva dolina?

V četrtek, 8. junija 2017, smo v Zavodu Ypsilon organizirali Y.business dogodek, katerega gost je bil Michael Goldberg. Goldberg prihaja iz ameriške zvezne države Ohio, natančneje iz mesta Cleveland. Skozi dinamičen pogovor je udeležencem predstavil zgodovino mesta in dejavnike, ki so vplivali na razvoj intenzivnih procesov spodbujanja podjetništva, ki jih lahko prenesemo tudi v slovensko poslovno okolje. FOTO: Eva Vidovič

Goldberg je strokovnjak na področju tveganega kapitala in mednarodni poslovni vodja, katerega smisel je osredotočen na področje začetniškega podjetništva in sveta financ. Je tudi soustanovitelj investicijskega sklada Bridge, ki vlaga v začetniška izraelska podjetja z medicinskimi pripomočki. Kot docent na Oddelku za oblikovanje in inovacije na univerzi Case Western Reserve, je s svojim spletnim tečajem, ki je bil preveden v 13 jezikov, Onkraj Silicijeve doline: Rast podjetništva v prehodnem gospodarstvu, pritegnil več kot 100.000 študentov iz 190 držav. Na dogodku je skupaj z udeleženci razvil intenzivno diskusijo o pomenu podjetništva, udeležence pa so najbolj zanimali Goldbergovi nasveti za pridobitev kapitala in grajenje odnosov z investitorji.

Onkraj Silicijeve doline leži večina sveta

Goldbergov spletni tečaj ima pomenljivo ime, zato je na vprašanje, kaj dejansko leži onkraj Silicijeve doline Goldberg odgovoril: »Onkraj Silicijeve doline leži večina sveta. Zanimiva mesta z robustnimi ekosistemi, ki se med seboj intenzivno povezujejo.« Prepričan je, da Slovenija ne bo postala naslednja Silicijeva dolina, saj trenutno nima ustreznega podpornega okolja za izgradnjo inovativnega podjetniškega ekosistema.

O dejavnikih, ki so narekovali vzpon Silicijeve doline, sicer govori tudi v svojem spletnem tečaju na učnem portalu Coursera. V njem mlade spodbuja k razumevanju okolja in jih nagovarja z različnimi priložnostmi, ki jih lahko izkoristijo v podjetniškem ekosistemu. »Veliko svetovnih univerz je že sprejelo metode spletnega učenja. Dandanes študentje želijo krajše, intenzivnejše in fokusirane učne vsebine. Namen spletnih tečajev je tako tudi spodbuditi odprto diskusijo, zato jih priporočam vsem mladim. Njihova največja dodana vrednost, v primerjavi s tradicionalnim učenjem, je v dinamični mednarodni zasedbi virtualne učilnice. Udeleženci prihajajo iz različnih držav in različnih okolij, zato imajo različne izkušnje, kar tečaj naredi tako zanimiv. Dodatno pa je veliko tečajev celo brezplačnih, kar jih naredi univerzalno dostopne,« je na dogodku izpostavil Goldberg.


Mreženje je izgubljena veščina generacije Y

Ključen nasvet, ki ga Goldberg predaja mladim je, da izkoristijo priložnost in potencial mreženja, pri čemer gre lahko za mreženje z namenom pridobivanja strank, kapitala ali za iskanje zaposlitve. »Mreženje je veščina, ki je pri generaciji Y nekoliko izgubljena. Vaši pametni telefoni imajo nešteto aplikacij, a najbolj pomembna je tista osnovna aplikacija, ki se aktivira s tipko za klic. Pokličite nekoga. Eno je virtualno mreženje preko LinkedIna, popolnoma drugače pa je, ko v roke vzameš telefon in nekoga pokličeš. To je tudi tisto pravo in perspektivno mreženje, ki garantira dolgoročen uspeh,« je dodal Goldberg.

Tekom pogovora je poudaril tudi pomen mentorstva: »Imam veliko mentorjev. Smatram se za nekoga, ki ima široko socialno mrežo in veliko mentorjev. Dejansko imam veliko svetovalcev, ki jim zares zaupam in se nanje obrnem, ko potrebujem pomoč.« Dodal je, da mladi zagotovo ne boste imeli le enega mentorja v karieri in pozval mlade k izkoristku potenciala socialnih mrež, ki so grajene na vzorcih in pomenu mentorstva.

Jasno opredelite razloge za iskanje investitorja

Na vprašanja udeležencev o pridobivanju kapitala je Goldberg podal zanimive nasvete iz lastnih izkušenj. Kot strokovnjak na področju poznavanja in delovanja v skladih tveganega kapitala je mladim podjetnikom svetoval, naj se najprej vprašajo o vzrokih in ciljih pridobivanja kapitala. »Potrebno se je vprašati, zakaj potrebujete dodatna finančna sredstva in narediti načrt, kako bo izgledala vaša poslovna prihodnost. Ste pripravljeni na vstop investitorja v lastniško strukturo vašega podjetja?« je udeležence povprašal iz odra. Ob tem je dodal, da je zgolj za pridobivanje finančnih sredstev morda boljša izbira posojilo, zlasti če podjetnik nima želje oplemenititi znanja, izkušenj in povezav potencialnega investitorja. »Marsikateri investitor vam ne želi pomagati samo zaradi denarja, temveč iz razlogov, ki se skrivajo onkraj finančnih sredstev. Nekateri se poistovetijo z vašo vizijo, saj v vas vidijo mlajšo kopijo sebe,« je svoje izkušnje povzel Goldberg in dodal: »Zavedati se morate, da ves čas pičate. Ne samo takrat, kadar investitorje prosite za denar, ampak tudi v situacijah, kadar iščete službo. Zato je pomembno, da pičanje začnete s postavljanjem vprašanj in pridobivanjem nasvetov osebe na nasprotni strani.«

Spodbujanje podjetništva prinaša stabilnost

Velik del predstavitve je Goldberg namenil dobrim primerom spodbujanja podjetništva v domačem Clevelandu, ki je po njegovem še posebej pomembno, saj prinaša stabilnost. »Vprašajte se, zakaj v naših ekosistemih obstajajo nevladne organizacije? Te obstajajo takrat, kadar sistem ni popoln, saj s svojim delovanje zapolnjujejo vrzel med javnimi akterji in deležniki iz poslovnega okolja. V Clevelandu smo ustanovili neprofitno fundacijo JumpStart, ki zaposluje strokovnjake s področja tveganega kapitala. Fundacija deluje kot investitor, pri čemer zaradi neprofitnega delovanja ves čas poteka krog vračanja investicij in vlaganja v nove projekte in nova podjetja,« je izpostavil primer dobre prakse iz domačega okolja.

Kaj je dogodek pomenil občinstvu?

Rok Pandel, strokovnjak za tehnično podporo v podjetju DUOL in član Zavoda Ypsilon:

»Zelo všeč mi je bilo, ker se je Michael sprehodil med publiko in v dogodek vključil prav vsakega udeleženca. Med najbolj zanimivimi so bile informacije, da investitorji izbirajo priložnosti, ki bodo dale zaposlitve ali nove poslovne priložnosti. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da si kot podjetnik najprej odgovoriš na vprašanje, ali si zares želiš pridobiti investitorja. Najprej moraš opredeliti koliko časa, truda in virov si pripravljen vložiti v proces pridobivanja in sodelovanja z investitorjem in potem glede na odgovor tudi ustrezno določiti strategijo.«

Bor Briščik, serijski podjetnik in član Zavoda Ypsilon:

»Že nekaj časa sem želel videti perspektivo poslovanja s strani nekoga, ki deluje na področju tveganega kapitala. Zanimal me je predvsem Michaelov pogled na podjetništvo, ki je potrdil mojo predhodno tezo o pomenu voditeljstva. Pri odločitvi za določeno investicijo je bolj od ideje pomembno dobro vodenje. Podjetnik ima lahko odlično idejo, a če ta ni podprta s pravimi voditeljskimi procesi, ne bo uspela.«

Vanja Rendulić, podjetnica, direktorica in ustanoviteljica podjetja Translat:

»Dogodek se mi je zdel zelo poučen. Pridobila sem zanimive informacije in si ustvarila širšo sliko o podjetništvu. Najbolj zanimivo spoznanje je bilo, ko mi je Goldberg pojasnil, da področje tveganega kapitala morda ni primerna odločitev za moje podjetje, saj bi s tem morala odpovedati deležu svojega podjetja. O tveganem kapitala sem sicer že razmišljala, sedaj pa imam nova spoznanja in informacije, ki mi bodo pomagale pri vodenju podjetja in razvoju posla.«

Klemen Šavli, podjetnik, direktor in ustanovitelj podjetja IT klinika:

»Zanimivo je bilo, ker je govorec uspel povezati publiko s samim dogodkom. Zdi se mi, da je Michael v zelo kratkem času zelo dobro spoznal Slovenijo. Zanimivo je bilo, ker je skušal razumeti celoten slovenski ekosistem z vsemi pomanjkljivostmi in priložnostmi in ga kasneje tudi povezati s Clevelandom, kjer so soočajo s podobnimi izzivi. Veliko ljudi namreč misli, da v Ameriki ekosistemi delujejo kot je treba, kar pa očitna ni slika realnosti. Soočajo se s podobnimi izzivi, kot mi, zato je potrebno najprej dobro razumeti okolje.«